Prenapetostni odvodniki: stopnja II, tip T2

Za preprečitev nastanka škod na el. instalacijah se uporablja znotraj objekta tri stopenjski sistem zaščite pred prenapetostjo. To tako imenovano koordinirano zaščito obravnava standard SIST EN 61643-11. Že uveljavljena klasifikacija iz nemških standardov govori o oznakah stopenj B, C, D (DIN VDE 0675), standardi IEC/SIST EN 61643-11 pa govori o stopnjah I, II, III oziroma tipih T1, T2 in T3.  Pri pravilni koordinaciji tri stopenjske kaskade prenapetostnih odvodnikov lahko zmanjšamo nevarnost poškodb tudi občutljivejših, dražjih aparatov.

V tem članku se koncentriramo na stopnjo zaščite II (tip 2), ki je tudi najbolj razširjena.

Prenapetostna zaščita v spletni trgovini

Namen: zaščita električnih instalacij in aparatov pred prenapetostjo, ki nastane zaradi atmosferskih razelektritev in stikalnih manipulacij.

Uporaba odvodnikov za glavne inštalacije razdelilcev.

Minimalne zahteve za prenapetostne odvodnike:

• stopnja II po IEC/SIST EN 61643-11 – nazivni odvodni tok ≥ 5 kA (8/20 µs)
• za odvodnike L-N ali L-PE ≥ 10 kA (8/20 µs)
• za odvodnike N-PE pri vezavi 1+1 (1-fazno napajanje) oz. ≥ 20 kA (8/20 µs)
• za odvodnike N-PE pri vezavi 3+1 (3-fazno napajanje) – napetostni zaščitni nivo ≤ 2000 V.

Odvodniki morajo biti vgrajeni čim bližje zbiralki za izenačitev potenciala (PAS) ali zaščitni zbiralki PE.

Odvodnike vgrajujemo v vse razdelilce vezane zaporedno, če je razdalja med razdelilci nad 10 – 20 m.

V zgradbah za električne inštalacije uporabljamo v glavnem dva načina ozemljevanja, to sta večinoma TN-C-S in TT sistem.